Avtor: Veronika Cukrov

Tudi letos Odvetniška družba Cukrov sodeluje pri dobrodelnem dnevu brezplačne pravne pomoči, ki bo dne 19.12.2020. Vsi potrebni pro bono pravnih nasvetov nam lahko tega dne pišete na tajnistvo@cukrov.eu.

Vesna Cukrov, odvetnica, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije, sodna izvedenka za pravo in javna naročila ter soavtorica komentarja ZJN-3 bo dne 2.12.2020 predavala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani o tem, kako lahko tako naročniki kot ponudniki poskrbijo za smotrno ter gospodarno javno naročanje, tudi v spremenjenih razmerah. Lepo vabljeni! Več informacij: http://www.ef.uni-lj.si/ .

 

Vesna Cukrov se je pridružila Uredniškemu svetu strokovne revije TFL Glasnik, katerega tedensko bere več kot 40.000 posameznikov in ki izpostavlja najpomembnejše poudarke s področja prava, davkov, financ, javnega naročanja, in okoljevarstvenih vsebin.

Več o TFL Glasniku: https://lnkd.in/dEy2Yx6

Po uspehu lanske GPO konference se veselimo tudi letošnje, na kateri združi moči veliko strokovnjakov tako s področja prava, gradbeništva, okolja, politike ter javne uprave, ter skuša rešiti aktualne dileme glede gradenj, prostora ter okolja, ter povezati te velikokrat nasprotujoče dejavnike; le njihova simbioza nam namreč zagotavlja optimalno družbeno blaginjo, in njihova pravna urejenost je ključna za današnjo družbo.

Tudi letos bo odvetnica, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije, avtorica komentarja ZJN-3 ter sodna izvedenka Vesna Cukrov predavala na konferenci, in sicer od izzivih javnega naročanja v gradbeništvu, kar je seveda zelo pomembno vprašanje tako z vidika državne infrastrukture kot tudi zagotavljanja konkurenčnega poslovnega okolja, ki podpira nove ter boljše gradbene prakse.

Lepo vabljeni k prijavi ter udeležbi: http://gradbeno-prostorsko-okoljska-konferenca.si/

 

8. ter 9. oktobra 2020 bo odvetnica, sodna izvedenka za pravo in javna naročila, nekdanja predsednica Državne revizijske komisije ter avtorica komentarja zakona o javnem naročanju, Vesna Cukrov, predavala o več aktualnih problematikah javnega naročanja, skupaj z drugimi strokovnjaki s področja. Lepo vas vabimo, da se nam pridružite!

Časnik Delo je z odvetnico, nekdanjo predsednico Državne revizijske komisije ter sodno izvedenko za javna naročila Vesno Cukrov opravil pogovor glede 7,7 milijarde evrov vrednih investicij, v katere se Slovenija trenutno podaja. Ključni poudarki prispevka so odnos med državno suverenostjo pri javnem naročanju ter med pravili EU, prav tako kot vprašanje javnega interesa, ki včasih posega v načelo proste konkurence. Lepo vabljeni k branju! https://lnkd.in/eu-mfAX

Lepo vabljeni k branju prispevka naše sodelavke, Veronike Cukrov, magistre prava in doktorske kandidatke, ki je napisala članek o ameriškem policijskem nasilju in protestih oziroma izgredih, ki so se razplamteli kot odziv nanj. Članek se osredotoča na vprašanje, zakaj je ravno primer Georga Floyda sprožil tovrstne nemire ter zakaj jih trenutna oblast ne zna ustaviti (in v ta namen zaostruje ravno njihov sprožilec; policijsko nasilje samo), kot pravniki pa moramo prepoznati tudi problematiko tega, kdaj pravna država res objektivno odpove do te mere, da je nasilje kot oblika protesta oziroma politični angažma legitimno. Lepo vabljeni k branju!

https://svetkapitala.delo.si/mnenja/veronika-cukrov-druga-ameriska-drzavljanska-vojna/

 

Novi Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni Covid-19 za državljane in gospodarstvo bo kmalu pričel veljati, zato je smiselno, da si ogledamo, kaj spreminja, sploh na področju nadomestila plač za delavce na čakanju; gre za enega izmed najbolj koriščenih interventnih ukrepov, ki je sicer prejel že kar nekaj (pre)ureditev.

1. Novi zakon zaostruje prepoved odpuščanja delavcev na čakanju, še vedno pa omogoča državno plačano nadomestilo

Upravičeni delodajalec mora zdaj predložiti pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Predložiti mora tudi opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije, ter na podlagi opisa poslovnega položaja ugotoviti, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev.

 Za delavce, ki so vključeni v ta ukrep, velja neizpodbojna domneva, da pred napotitvijo in v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu ni nastal razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Delodajalec lahko na ta način posameznega delavca na začasno čakanje na delo za največ tri mesece, če pa je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

Novost je tudi to, da mora delodajalec navesti svoj poslovni položaj, ki mora vsebovati:

–        navedbo vzrokov za bistveno zmanjšanje obsega dela zaradi posledic epidemije, zaradi česar je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (poslovni razlog v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja),

–        podatek o številu delavcev, ki jim delodajalec zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela,

–        oceno poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest.

Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski ali pisni obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020.

 

2. Kaj pa urejajo prejšnji interventni zakoni glede pravic delavcev na čakanju?

Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo ni namenjeno delavcem v odpovednem roku, saj je namen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP; Uradni list št. 49/2020) čim večja ohranitev delovnih mest. Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo po ZIUPPP) prav tako načeloma ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), ki so zaposleni pri delodajalcu. ZIUPPP prav tako prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (oblikovanje programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata, Zavoda za zaposlovanje) kot tudi ne individualno vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Delodajalec je moral do sedaj kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V nasprotnem primeru lahko znaša globa od 3.000 do 20.000 eurov.

Sicer načeloma že po ZDR-1 veljajo za delavca na čakanju enake pravice kot za delavca, ki ni na čakanju, torej interventna zakonodaja tega instituta ne ureja v celoti, temveč moramo biti pozorni tudi na ZDR-1, kolektivne pogodbe ter obstoječo sodno prakso.

Pripravila: Veronika Cukrov

Vljudno vabljeni, da se udeležite katerega izmed letošnjih predavanj Vesne Cukrov, odvetnice, sodne izvedenke za pravo in javna naročila ter nekdanje predsednice Državne revizijske komisije, ter s tem izboljšate svoje znanje s področja javnih naročil, gradbenega ter investicijskega prava in s področja predmetnih sodnih sporov. Termini predavanj bodo zaradi izrednih razmer določeni naknadno. Pridružite se nam na:

– 21. dnevih Javnih naročil v Portorožu (termin bo določen naknadno)
– 2. Gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci v Ljubljani (termin bo določen naknadno)
-seminarju Gradbena in druge pogodbe v Ljubljani (termin bo določen naknadno)

Več o predavanjih si lahko preberete na sledečih povezavah:
–https://lnkd.in/dddKwGA
–https://lnkd.in/dh73wPn
–https://lnkd.in/dcRw4ek

Doktorska kandidatka iz energetskega prava ter pravnica, ki preko svojega dela redno deluje na tem področju, naša sodelavka Veronika Cukrov, je za TFL Glasnik napisala članek “Ali onesnaževalec res plača? Primer evropskega Clean Energy for All Europeans paketa”, ki se ubada z večnim vprašanjem, kdo je odgovoren za okoljsko škodo, kako artikulirati lastninsko pravico na način, ki omogoča jasno odgovornost za emisije, ter ali nova evropska zakonodaja s tega področja uvaja korenite spremembe. Lepo vabljeni k branju!  https://lnkd.in/g8nXj_6