Kako pridobim potrdilo o nekaznovanosti?
Potrdilo o nekaznovanosti lahko upravičena oseba (fizična ali pravna) pridobi na Ministrstvu za pravosodje. Kot fizična oseba imate prav tako možnost oddati elektronsko vlogo preko sistema ESJU (Elektronske storitve javne uprave) z uporabo digitalnega potrdila.
Vir: http://www.sodisce.si
Ali je za vložitev tožbe na okrajno sodišče obvezno zastopanje po odvetniku?
Ne, za vložitev tožbe na okrajno sodišče ni obvezno zastopanje po odvetniku, zato lahko vloži tožbo tudi stranka sama. Tožba pa mora biti popolna, da se lahko obravnava.
Če tožba ne bo popolna, bo sodišče pozvalo stranko na dopolnitev oziroma popravo in postavilo rok; v primeru, da tudi v tem roku tožba ne bo ustrezno dopolnjena oziroma popravljena, pa bo sodišče tožbo zavrglo.
Vir: http://www.sodisce.si
Kako pridobim sodbo sodišča?
Če želite pridobiti le sodbo sodišča, brez vpogleda v spis, vam svetujemo, da na navedeno sodišče naslovite pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri morate navesti dokument, s katerim se želite seznaniti, in pa naslov, kamor naj se vam dokument posreduje.
Vir: http://www.sodisce.si
Ali mora naročnik, ki je v skladu z javnonaročniško zakonodajo, ki se je uporabljala pred uveljavitvijo ZJN-3, uporabljal le pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju (ZJNVETPS), od uveljavitve ZJN-3 upoštevati tudi pravila na splošnem področju?
Če naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene v 13. do 19. členu ZJN-3, pri oddaji javnega naročila uporabi pravila za javno naročanje na splošnem področju. Pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju pa uporabi, če potrebuje blago, storitve ali gradnje za izvajanje dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3.
Katera pravila javnega naročanja mora uporabiti naročnik, ko potrebuje blago, storitve ali gradnje, namenjene izvajanju dejavnosti na splošnem in infrastrukturnem področju?Naročnik se odloči, ali bo oddal enotno naročilo ali dve ločeni naročili – vsako za svoje področje (sedmi odstavek 25. člena ZJN-3). V primeru oddaje ločenih naročil naročnik uporabi pravila, ki so glede na značilnosti predmeta naročanja primerna za posamezno ločeno naročilo. V primeru oddaje enotnega naročila pa naročnik uporabi javnonaročniška pravila za tisto področje, za katero bo v pretežnem delu predmet naročanja uporabljen. Če naročila objektivno ni mogoče ločiti na dve naročili, naročnik uporabi pravila glede na področje, na katero se nanaša pretežni del predmeta javnega naročila. Če naročnik ne more določiti, na katero področje se nanaša pretežni del javnega naročila, pa pri izbiri pravil javnega naročanja sledi devetemu odstavku 25. člena ZJN-3.
Ali mora občina pri izgradnji kanalizacijske infrastrukture uporabiti pravila za infrastrukturno področje?
Da, če naročnik zagotavlja ali upravlja stalna omrežja, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode ali dobavo pitne vode takšnim omrežjem (a) oziroma b) točka prvega odstavka 15. člena ZJN-3). Če se naročnik ukvarja le z odstranjevanjem ali čiščenjem odpadnih voda (naročnik na primer upravlja le kanalizacijski sistem ali čistilno napravo, ne opravlja pa dejavnosti iz prvega odstavka 15. člena ZJN-3), pa za oddajo naročil uporabi pravila na splošnem področju, če je naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena ZJN-3.
Ali lahko naročnik sprejme ponudbo za izvedbo brezplačnih storitev s strani gospodarskega subjekta, s katerim poslovno sodelujeta?
V skladu z javnonaročniško zakonodajo javno naročilo pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev (1. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Gre torej za odplačnost pogodbenega razmerja, s čimer je podan tudi eden od bistvenih elementov, ki opredeljujejo javno naročilo. Če odplačnosti posla ni, ne gre za javno naročilo v skladu z ZJN-3. V kolikor gre za neodplačni posel, gre za področje, ki ga ureja obligacijska zakonodaja (npr. darilna pogodba) oziroma javnofinančna zakonodaja (npr. donacija).
Kakšen je postopek ugotavljanja statusa naročnika?
ZJN-3 glede presoje statusa naročnika v osmem odstavku 9. člena določa, da lahko oseba, ki meni, da glede nje obstaja dvom, ali izpolnjuje pogoje, ki opredeljujejo naročnika po tem zakonu, pri Ministrstvu za javno upravo poda predlog za ugotovitev statusa naročnika. Ugotavljanje statusa naročnika lahko po uradni dolžnosti uvede tudi ministrstvo. O pritožbi zoper odločbo ministrstva odloči Vlada RS. Pri presoji statusa naročnika se uporablja zakon, ki ureja upravni postopek.
Ali je naročnik, ki ima v lasti manj kot 50 % nepremičnine, pri izvajanju investicij na objektu dolžan slediti pravilom javnega naročanja oziroma ali se lahko izbor izvajalca investicijskih del na objektu prenese na upravnika objekta?
Etažni lastnik oziroma solastnik nepremičnine, ki v skladu z 9. členom ZJN-3 šteje za naročnika, mora pri opredelitvi obveznosti in pooblastil upravnika upoštevati omejitve ZJN-3 glede naročil, ki jih subvencionira ali sofinancira naročnik (23. člen ZJN-3). Zaradi tega npr. za izbiro izvajalca gradbenih del ne more pooblastiti upravnika, če znaša skupen delež (etažne) lastnine vseh javnih naročnikov več kot 50 % , kljub temu da je lastniški delež posameznega javnega naročnika nižji.
Ali mora naročnik, ki v postopku oddaje javnega naročila drugih naročnikov nastopa kot ponudnik in pri tem vključuje podizvajalce, le-te izbirati po pravilih javnega naročanja?Da, naročnik, ki na trgu nastopa tudi kot ponudnik, mora pri izbiri podizvajalca, ki ga angažira za izvedbo naročila drugega, javnega ali zasebnega, naročnika, upoštevati določbe ZJN-3. To namreč izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZJN-3.
Ali lahko krajevna ali četrtna skupnost občine sama izvede postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3?
Ne, postopke za oddajo javnih naročil po ZJN-3 za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa Zakon o lokalni samoupravi, izvaja občina (četrti odstavek 66. člena ZJN-3). Z ZJN-3 je tako dano pooblastilo občini, da za potrebe ožjih delov občine, na primer krajevnih skupnosti, izvede postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 39. člena ZJN-3.
Ali lahko krajevna skupnost občine sama odda evidenčno naročilo?
Da, ob upoštevanju četrtega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko postopek izbire izvajalca evidenčnega naročila vodi krajevna skupnost in tudi sama odda takšno naročilo, vendar mora pri presoji, ali to naročilo šteje za evidenčno, upoštevati ocenjeno vrednost vseh istovrstnih naročil občine, te in drugih krajevnih skupnosti.
Ali četrti odstavek 66. člena ZJN-3 posega v pristojnosti občine, določene z ZLS?
Ne, s četrtim odstavkom 66. člena ZJN-3 se krajevnim skupnostim ne odvzema pravic, ki jim jih je podelila občina na podlagi ZLS.
VIR: MJU: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/stalisca-ministrstva/pogosta-vprasanja-in-odgovori/#K1
Kakšna je razlika med javnim naročilom in evidenčnim postopkom?
Javno naročilo je postopek oddaje naročila, kadar je ocenjena vrednost javnega naročila brez davka na dodano vrednost enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti: 40.000 evrov za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj; 80.000 evrov za javno naročilo gradenj; 750.000 evrov za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5.
Evidenčno naročilo je postopek oddaje naročila, kadar je ocenjena vrednost v primeru storitev nižja od 40.000 evrov, najpogosteje pogovorno temu rečemo, da naročilo »oddamo z naročilnico«. Zakon o javnem naročanju v 21. členu od naročnika zahteva le, da upošteva načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti in da mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV. Gre za naročila nižjih vrednosti, zato zakon posebnega postopka, razen upoštevanja temeljnih načel, ne določa.
Ali bi lahko, glede na zakonodajo in višino vrednosti, ponudnika izbrali direktno, brez evidenčnega naročila?
Evidenčno naročilo je vsako naročilo do višine 40.000 evrov za storitve, zakon pa pri teh naročilih ne določa posebnih zahtev. Naročnik mora upoštevati svoj interni akt in je pri izbiri ponudnikov načeloma prost. Interni akt Ministrstva za javno upravo, če ne obstajajo objektivni razlogi (v tem primeru verjetno obstajajo, saj je treba naročilo izvesti nemudoma), zahteva povabilo vsaj trem ponudnikom. Naročila pa po samem zakonu ni potrebno objavljati in se lahko odda tudi neposredno.
Zakaj je tako kratek rok oddaje?
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v skladu z načelom sorazmernosti (predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila) za evidenčna naročila ne predvideva najkrajšega roka za oddajo ponudbe. Naročnik lahko takšen rok določi predvsem glede na predmet naročila in čas, v katerem potrebuje predmet samostojno.
Zakaj niso predvidena vprašanja ponudnikov in zakaj ne obstaja možnost revizije?
Evidenčnega naročila ni mogoče objaviti na portalu javnih naročil, ker portal na podlagi ZJN-3 tega ne omogoča, saj se na portalu objavljajo naročila, po postopkih in predpisanih obrazcih v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo, zakon pa oddajo evidenčnih naročil, kot tudi ne obrazcev, posebej ne predpisuje.
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa, da za evidenčna naročila, pravno varstvo oziroma pritožba po tem zakonu ni zagotovljena. Ne obstaja pravna podlaga, da bi o revizijskem zahtevku ponudnika odločala Državna revizijska komisija.
Ali se bo lahko k pogodbi sklenilo aneks?
Na podlagi izvedenega evidenčnega naročila se lahko sklene pogodba do višine 40.000 evrov brez DDV. Do iste višine je mogoče pogodbeno vrednost tudi dvigniti z aneksom, nikakor pa se te višine z aneksom ne sme preseči, ker bi s tem presegli zakonsko določen prag za evidenčno naročilo.
Ministrstvo za javno upravo je glede na ocenjeno vrednost naročila, ki je pod 40.000 evri, izvedlo evidenčno naročilo. V takšnem naročilu naročnik povabi potencialne ponudnike k oddaji ponudb. Kljub temu, da zakon tega ne predvideva, se je ministrstvo odločilo za izvedbo transparentnega postopka in naročilo objavilo na spletni strani, ponudbe pa pričakuje do srede, 15. julija 2020, opoldne. Z najugodnejšim ponudnikom za izvedbo bo ministrstvo še v tem tednu sklenilo pogodbo.
Evidenčno naročilo je najbolj enostavno naročilo, kjer zakon zahteva le spoštovanje temeljnih načel. V letu 2019 (gre za statistične podatke) je skoraj 2.000 javnih naročnikov oddalo 1.062.405 evidenčnih naročil. Vsako leto naročniki oddajo več kot milijon različnih evidenčnih naročil. To so vsa naročila v vrednosti do 40.000 evrov (oziroma 80.000 evrov za gradnje), za katere zakon ne zahteva posebnega postopka.
VIR: MJU https://www.gov.si/novice/2020-07-13-pogosta-vprasanja-in-odgovori-v-zvezi-s-pozivom-za-oddajo-ponudbe-po-evidencnem-postopku-jn-za-prilagoditev-mobilne-aplikacije-za-obvescanje-o-stikih-z-okuzenimi-s-covid-19/
Odvetnica, sodna izvedenka in nekdanja predsednica Državne revizijske komisije Vesna Cukrov bo v letu 2019 v okviru Gradbeno-okoljske akademije in nove gradbene zakonodaje (Gradbeni zakon, Zakon o urejanju prostora in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti) izvedla več seminarjev, kjer boste izvedeli veliko novosti in uporabnih rešitev za vaše delo (gradbena zakonodaja, gradbene pogodbe po OZ, FIDIC pogoji, sodni spori ter arbitraže na področju investicij, javna naročila na področju gradbeništva, novi poslovni trendi v EU, okoljska zakonodaja). Lepo vabljeni, za več informacij o seminarjih nas prosimo kontaktirajte!